Svečane obleke in moja prva večerja z mojim novim fantom

Verjetno poznate občutek, kako je, ko vas novi fant povabi na večerjo? Takrat se vam po glavi roji vse živo, najbolj pa premišljujete, kje boste prišle do svečane obleke, ki bi bila primerna za ta večer. Dolgo nisem imela fanta, potem pa se je pojavil moj novi princ, prav princ mu moram reči, ker sem res zaljubljena do ušes v njega. Povabil me je na prvo večerjo in z veseljem sem mu potrdila, niti nisem točno vedela, če imam čas, vendar sem vedela, da si ga bom itak vzela, če tudi ga ne bi imela.

Nastal pa je problem, kot pri večini žensk, kje se da kupiti svečane obleke, da bi bila karseda lepa ta posebni večer. Ker sem ga že toliko poznala, sem vedela, da bo tudi on prišel urejen od glave do pet in ker sem vedela tudi kam me je povabil. Iskala sem svečane obleke, hotela sem nekaj novega, da me bo ta obleka spominjala na najino prvo skupno večerjo.

Ko me je povabil na večerjo sem imela natanko še tri dni časa, da najdem svečane obleke, tako sem isti dan, po službi šla v akcijo. Ni mi bilo pomembno kdaj pridem domov, samo da najdem pravo obleko zame in seveda tudi čevlje. Prehodila sem veliko trgovin, imeli so svečane obleke, a nisem našla tiste prave, da bi rekla, to je to, iskala sem dalje in našla trgovino, ki je imela res lepe svečane obleke, pisane na mojo kožo. Ena mi je bila še posebej lepa, probala sem jih 5 in seveda je zmagala, kot po navadi tista prva. Imeli so tudi obutev, tako da sem kar tam kupila še čevlje.

Čakal me je še samo en lep romantičen večer, ki si ga bom zapolnila, do svečane obleke sem prišla pravočasno, le še urediti sem se mogla in tako sem ga ponosno počakala doma, da me je prišel iskat.…

Kako si človek lahko privošči bioklimatske pergole

Vedno sem samo poslušala, da obstajajo bioklimatske pergole in si niti pomisliti nisem upala, da bi jo jaz imela doma, kajti predstavljala sem si, da je cena tako visoka, da je zame takšna pergola nedostopna. Vedno, ko sem jih gledala po netu, sem jih samo gledala, kakšne so, kako so lepe in kako naredijo celotni prostor prestižen, potem pa sem le enkrat šla gledat cene in bila sem šokirana, ker sem videla, da bioklimatske pergole lahko tudi dobiš za solidno ceno, ki je tudi meni dosegljiva.

Nisem mogla verjeti, da se cene gibljejo od 3.000 eur naprej, to pa so cene, katere bioklimatske pergole bi si lahko privoščila tudi sama. Kako tega nisem nikoli pogledala, sem si takrat rekla, bila sem vesela, ker imamo doma res veliko teraso in kaj takšnega bi prekrasno prišlo na njej. Takoj sem to povedala možu, mož pa me je presenečeno gledal in dejal, da je on to vedel in kako jaz tega nisem vedela in mislila, da so bioklimatske pergole tako drage. Čisto nič mi več ni bilo jasno, samo to, da to želim imeti.

Malo sem bila jezna nanj, kajti vedel je, da sem o tem že govorila, kako si želim bioklimatske pergole, pa takrat ni nič odreagiral, da bi povedal, da sploh niso tako drage, ko sem jaz jamrala, da si je ne moremo privoščiti, sedaj pa odreagira tako. Joj, ti moški, včasih bi jih res nekam poslal. Ker sem bila malo jezna nanj, sem še prej rekla, da si želim bioklimatske pergole in da naj to uredi, ker itak on vse ve. Videl je, da mi je stopil na žulj. Šel je v akcijo in se pozanimal, kako to gre, kdaj pridejo zmerit, kako dolgo se to dela in kakšna je končna cena. Ker so cene bioklimatske pergole različne, sva tudi midva dala malo več, samo da je bilo tako, kot sva želela, ker najina terasa je večja. 

Kako pomembna je zaščitna oprema, ko gremo v gore

Sam sem rasel še v časih, ko skoraj nismo poznali, kaj je to zaščitna oprema, če smo šli v planine ali gore. Ko sem bil mlad sem hodil po vseh slovenskih gorah in nikoli nisem imel z seboj nič drugega, kot hrano, pijačo in oblačila za preobleči. Danes si rečem, da sem lahko srečen, da sem rasel v tistih časih. Pa veste zakaj? Zato ker so ljudje bili drugačni. Če smo se v hribih in gorah srečali smo se znali pogledati v oči, znali ponuditi pijačo ali posedeti in poklepetati z planinci. Pa da ne govorim o vzdušju, to je bilo prelepo vzdušje, polno heca in smeha. 

Danes pa je malček drugače, vsi se obremenjujejo sami z seboj, ali je zaščitna oprema v redu, ali imam dovolj vode, dovolj hrane, je moja obutev kaj poškodovana, vsak je z mislimi pri sebi. Ne bom rekel, da ko se srečamo, da se ne pozdravimo, seveda se, vendar to ni takšen srčen pozdrav, kot sem ga jaz bil vajen. Pa še ena stvar je, danes jih veliko hodi v hribe, da se dokaže, ne pa iz lastnega zadovoljstva. Potem pa je pomembna kakšna je zaščitna oprema, kakšna je čelada, katere znamke pohodne čevlje imaš in tako naprej.

Veste v katero smer grem. Jaz priznam, jaz hodim po celi Sloveniji čisto preprosto, pri meni ni pomembna zaščitna oprema, je pa nekaj, da hodim z glavo in srcem, zato resnično uživam v hribih in pazim na vsak svoj korak, ne vem koliko ti pomeni v nahrbtniku zaščitna oprema, če hodiš nepremišljeno in ti je glavno, da boš čimprej na vrhu. To ni to, ti ki to delajo in tako razmišljajo so zgrešili poanto planin in gora. 

Ja bi rekel takole, naj zaščitna oprema ostane doma, če greste v gore furjasti in nepremišljeno drvite na vrh, ker takih planincev ne potrebujemo. 

Svoje dobre vzmetnice ne dam

Vedno sem spala na slabih vzmetnicah in moram priznati, da se s tem nikoli nisem ukvarjala pretirano, ko pa sem kot odrasla prišla do svoje prave kvalitetne vzmetnice, takrat sem šele spoznala, na kakšnih sem spala prej.

Prav spominjam se dneva, ko je naš mali junak toliko zrasel, da ni več lulal v posteljo in z možem sva se dogovorila, da je čas za novo vzmetnico. Sama sem takoj začela naštevati in kazati poceni vzmetnice, moj mož pa je vztrajal na kvalitetni vzmetnici in tokrat ni popustil, čeprav sem se jaz jezila, da je predraga za naš žep. Kako hvaležna sem jaz lahko njemu, vem vedno takrat, ko resnično poskrbi, da k hiši prinese kvalitetne in tiste potrebne stvari za katere jaz nimam korajže, da jih kupim, ker so predrage. Tako sem tudi prišla do svoje najkvalitetnejše vzmetnice, nad katero sem bila več kot zadovoljna. 

Kdaj prej me je včasih bolelo v križu, ko sem se zjutraj prebudila, nisem verjela, da bi to lahko bila kriva vzmetnica, enostavno sem mislila, da sem včeraj pri kakšni stvari pretiravala, pa me zato boli, a sem kasneje kmalu dobila potrdilo, kako pomembne so vzmetnice, ker me po novi nikoli ni več bolel hrbet zjutraj na ta način, ko me je prej.

Najina spalnica je dobila večji pomen, kar naenkrat je postala najino zatočišče za počitek, kajti v njej sva res začela dobro spati, zjutraj sva se oba zbudila spočita in naspana, telo naju ni nič bolelo, danes vem, da so za vse to krive dobre in kvalitetne vzmetnice, prej pa sem bila mišljenja, da med njimi ne more biti takšne velike razlike. Žal je in cena je pogoj, poceni vzmetnice so slabe, drage pa so boljše, vseeno je potrebno prej preverit pri dobavitelju, da vas nekdo ne bi potegnil za nos, posebej te televizijske prodaje. Moje nove vzmetnice jaz ne dam.

Zunanje ploščice so naredile balkon lepši

Pri nakupu novega stanovanja je bilo vse lepo in prav, samo balkon je imel zunanje ploščice stolčene. Po sami velikosti in lokaciji stanovanja, pa nisem niti pomislil, da ne bi kupil tega stanovanja, kajti vedel sem, da je naj manjša stvar zamenjati zunanje ploščice na balkonu. 

Pri sami vselitvi sem komaj čakal, da zaživim svoje življenje, da bo stanovanje samo moje, kjer bom lahko ustvarjal, kjer me nihče ne bo komandiral. Do sedaj sem živel pri starših in skoz so me imeli pod kontrolo, nikoli pa nisem ničesar naredil prav, vedno so bile pripombe. Tako mi bo novo kupljeno stanovanje omogočalo, da bom živel po svoje, tako sem se tudi odločil, da bom zunanje ploščice položil sam, da dokažem predvsem sam sebi, da znam delati stvari in ne bo nikogar, ki bi mi stal za hrbtom in mi ukazoval.

Že v sami trgovini sem bil srečen, ker sem lahko izbiral zunanje ploščice po svojem okusu, brez pomisleka ali bodo všeč mojim staršem, ta občutek ne bom pozabil. Vse sem si lepo kupil in vsak dan brez hitenja delal počasi zunanje ploščice, včasih sem položil le kakšen meter in nehal delati, delal sem res z veseljem, nihče me ni priganjal. 

Ko je bil balkon končan, pa sem sam sebi čestital, kajti bilo je tako, kot sem si predstavljal, moj balkon je dobil novo podobo nikoli ne bom pozabil, da je to bilo moje prvo svobodno delo, z katerim sem zadihal, postal svoboden. Ta občutek je fantastičen in na koncu sem spoznal, da lahko zunanje ploščice položim sam in naredim balkon unikaten.

Sedenje na balkonu mi polepša dan, danes sem srečen, da je bil balkon v takšnem slabem stanju, ko sem ga kupil, ker danes ko sedim na njemu vem, da sem zunanje ploščice položil sam in da je to moje prvo samostojno delo. 

Zaželela sem si jagode v čokoladi

Kaj bi dala, da ne bi bila tako sladkosneda kot sem. Včasih se čudim, da nisem še bolj močna in da nimam še več kilogramov, ker res obožujem sladko. Tudi tokrat so se mi zahotele jagode v čokoladi, ker pa ničesar nisem imela doma, sem se enostavno hitro odpeljala v trgovino. To ni bilo prvič, večkrat sem si že kaj sladkega zaželela in ker nisem imela doma sem šla v trgovino, to mi sploh ni bilo težko, samo da sem jaz dobila kar sem si želela, tudi na bencinsko črpalko sem se že vozila zaradi sladkarij pozno zvečer.

No, tokrat je šlo za jagode v čokoladi. Vedela sem, da moram v večjo trgovino, ki je dobro založena z sadjem in zelenjavo, če ne ne bom dobila jagod. V trgovini kamor sem šla so jih imeli in že sem šibala po čokolado in proti blagajni, da čimprej pridem domov in začnem delati to mojo sladico. 

Obožujem sladice, posebej z gozdnimi sadeži, nora sem na vse takšne sladice, tudi sladoled vedno vzamem v okusu gozdnih sadežev, sedaj pa so na vrsti jagode v čokoladi. Kar sline so se mi cedile, ko sem pripravljala to sladico, nisem se šparala, kar veliko jagod sem namočila v čokolado. Ko je bila sladica pripravljena, pa sem si dala na televizijo en dober film in večer je bil popoln. Tako sem uživala ob vsakem grižljaju jagode, okusu čokolade.

Kaj je lepšega, da ko se ti nekaj zahoče, da si to lahko uresničiš, meni je to že dovolj, da lahko rečem, da je življenje lepo. Ne potrebujem veliko, takšne male sladke stvari so dovolj zame, danes jagode z čokolado, jutri pa mogoče kaj drugega, najbolj sem srečna, da si to lahko privoščim in brez slabe vesti v sladicah tudi uživam. Seveda pa morajo biti jagode dobre, sočne in velike.

Igre na srečo na hitro

Kako pa vi gledate na igre na srečo? Ali jih kadarkoli igrate? Ali pa niti malo ne verjamete v srečo?

Sam ne bom rekel, da verjamem in upam ,da če bom igral igre na srečo ,da bom dobil glavni dobitek, ker vem kako težko je zadeti glavni dobitek in kako malo procentov je verjetno, da bi bil to ravno jaz. Sam igre na srečo ne igram tedensko, priznam pa, da če grem kje mimo kioska, kjer imajo igre na srečo se včasih ustavim in katero najcenejšo kupim tudi kupim. 

Mene igre na srečo ne morejo zasvojiti, sam sem prepričan, da je to edino, kar bi se potrebovali bati, da vas igre na srečo zasvojijo in ne razmišljate več z trezno glavo, tu pa lahko pride do problemov. Vendar vsak človek ima svoj razum in potrebno je vedeti, kje je meja. Najbolj sladko se mi zdi igre na srečo igrati v najmanjši vsoti, kajti tako vem, da sem kupil listek, da lahko upam ravno toliko, kot lahko upa eden drug, ki je zapravil več kot jaz. 

Tako kot sem rekel, se včasih ustavim in kupim listek, za katera dam najmanj kar je možno, tako poskrbim, da sem v igri in lahko zadanem, če pa ne zadanem, pa tega denarja enostavno ne bom pogrešal.

Nekateri ljudje igrajo igre na srečo še kako resno in tudi zadenejo, za to pa je potreben čas, ki pa ga jaz nimam, niti nimam pojma, kako se tej stvari streže, jaz lahko samo kupim najcenejši listen in čakam na srečo. Mogoče pa mi bo kdaj naklonjena. Kako lepo bi bilo življenje, če pa bi zadel, to pa je to, kar ti daje občutek toplote, ko lahko sanjaš in ta občutek ti dajo ravno igre na srečo, če jih seveda igraš. Jaz pravim, da se splača, a le za malo denarja. Če imaš srečo, boš zadel ravno tako.

 …

Imunoterapija je nekaj novega v zdravstvu

Že od malega se bojujem z zaprtim nosem, to so mi povedali že moji starši, vendar se jim ni zdelo, da bi lahko bil to večji zdravstveni problem, jaz pa danes vse bolj razmišljam, kaj točno to imam in kako bi si lahko pomagal, imunoterapija pa je ena nova veja zdravljenja, ki bi meni lahko pomagala, kajti prepričan sem, da sem alergičen na določeno stvar.

Počasi se stvari ujemajo, pred pol leta sem začel kašljati in ta kašelj se ni končal. Ko me je imela žena dovolj, da naj grem do zdravnika, ker enostavno ni normalno. Ona je že vse povezala in bila prepričana, da vse izvira iz moje nekakšne alergije in da je brala, kako lahko imunoterapija pomaga. Res sem se odpravil do zdravnika, ki mi je dal napotnico za pljuča. Naredil sem vse možne preglede za pljuča in izvid je bil, da imam astmo. Ko sem to povedal ženi, je bila še bolj prepričana, da to izhaja iz tega, ker sem alergičen na nekaj. Ni odnehala, takoj me je poslala nazaj do zdravnika, naj mi ugotovijo kakšno astmo imam in če imam alergijsko, potem mi imunoterapija lahko pomaga. Priznam, da če ne bi imel nje, enostavno ne bi šel, ker sem imel vsega preko glave, mojega počutja pa sem bil že navajen in to zame ni bilo nič novega.

Ja, izvid, da imam astmo, me je šokiral, kako jaz sedaj kar astmo, ko nikoli o tem niti nisem razmišljal, moja žena pa je vse skupaj povezala. To je to, bil si alergičen na nekaj, nisi se zdravil, prišlo je do kroničnega vnetja dihal, astma in sedaj te bo imunoterapija pozdravila. Bolj ko sem ji govoril, da še nimam teh izvidov in da ne more govoriti naprej je bila prepričana v to in imela prav. Ja, sem alergičen na pršice in zdaj smo tukaj, da se bom poglobil v to kaj imunoterapija sploh je in kako deluje in pomaga. 

Delo z rokami in karpalni kanal

Obstaja ogromno različnih služb in vsak si že nekako naredi pot, ko izbere šolo zase, ta ga usmerja kateri poklic bo opravljal. Določeni poklici pa prinese tudi določene bolezni, tako poklici z rokami, lahko povzročijo karpalni kanal, poklici za računalnikom bolečine v hrbtenici, zdravniki imajo svoje težave, avtomehaniki nimajo nikoli lepih rok, delavci v tovarnah se izpostavljajo določenim nevarnostim, vsako podjetje ima nekaj.

Včasih se nam zdi, da je naša služba najtežja, dokler ne vidimo in ne slišimo drugih zgodb. Mene recimo je čisto presenetilo delo šivilje, ki je bilo videti prav lepo, da je pri delavki grozen problem karpalni kanal v roki. Ona je imela neprestane bolečine, ko bi človek rekel, da je njeno delo čisto enostavno ni prav lepo. Pa očitno ni, ker skoz 100% dela z rokami, so se ji začele pojavljati bolečine in mravljinci, tako je delala še kar nekaj časa, predenj je šla do zdravnika. Zdravnik je takoj vedel, ko je povedala kaj dela, da gre za karpalni kanal in da bo verjetno potrebna operacija.

Kdo bi si mislil, da lahko pride do takšnih problemov in da ti karpalni kanal lahko pošteno zakomplicira stvari. Ona je morala na bolniško, ker so bile bolečine prehude in čakala je operacijo, kar nekaj časa je bila v službi odsotna, predenj je bila operirana in predenj se je vse lepo pozdravilo.

Kasneje, po določenem času, pa jo je začela boleti druga roka, seveda je že sama vedela, da gre spet za karpalni kanal in da mogoče, ker sedaj že na začetku ve za to, lahko reši z opornico. Res ji je nekaj časa pomagalo, vendar bolečine so se nadaljevale spet do operacije. 

Delo z rokami ni enostavno in klasična bolezen karpalni kanal je tukaj izpostavljena, še posebej če naše roke resnično delajo 8 ur določene gibe neprestano. Tako, da je potrebno že prej poskrbeti, da roke in zapestja zavarujemo. 

Za izgorelost je kriva družina

Vedno sem si želela družine in si predstavljala polno smeha in dogodivščin, nisem pa nikoli niti pomislila, da me lahko doleti izgorelost in da bo ta vplivala na celotno družinsko življenje. Tako srečna sem bila, ko sem rodila, vse se je uskladilo in šlo kot mora iti, vendar pa so me glede na moja pričakovanja razočarali starši. Če bi me enkrat prej vprašali, da bo prišlo do tega, da me bo izgorelost doletela ravno zaradi odnosa z njimi ne bi nikoli verjela.

Šlo je seveda počasi, živela sem srečno, dokler nisem začela spoznavati, da se moji starši ne želijo družiti z nami in tudi ne, da bi se družili z mojim otrokom, tako lahko danes začetek mojih težav in končni rezultat izgorelost prepišem odnosu z starši. Ko sem počasi začela to dojemati, da sem sama za vse in da moj otrok ne bo imel smeha in objemov mojih staršev, me je vedno bolj bolelo. Tako sem se zatopila v delo v službi, doma, vsem sem želela dokazati, da sama zmorem vse, dokler nisem postajala vedno bolj utrujena tako fizično in psihično. En dan pa je bil usoden in prišla je izgorelost. Prav spomnim se, kot da bi mi naredilo klik in moje telo, možgani, niso bili več to kar sem bila včasih. Mojega nasmeha ni bilo več, v srcu je bila praznina za vse, telo pa je bilo utrujeno, izčrpano, razočarano, takrat sem vedela, da potrebujem pomoč, izgorelost je doletela tudi mene.

Kako boleč občutek, ko želiš na vse pozabiti in začeti z nova in ne gre. Telo in duša ti ne dovolita, zavedaš se da izgorelost ni kar tako in vedno bolj vidiš, da ne boš moral problema rešiti sam. Najhuje pa je, ko veš da si sam v tem. Sama sem izgorelost pregnala iz telesa z športom in telovadbo. Vem da sem takrat pretiravala, vendar sem morala pasti na tla, da sem začela ponovno živeti in izgorelost pregnala iz svojega življenja.