Zemlja za vrt naj bo kar se da rodovitna

V vrtu je ključnega pomena, da je poskrbljeno, da je zemlja povsem zdrava in da so v njej primerne sestavine. Pravzaprav zemlja za vrt predstavlja za rast rastlin daleč najpomembnejšo vlogo. Ponuditi jim mora učinkovito fizično oporo, preskrbeti z vodo, z zrakom, ne nazadnje tudi z rudninskimi gnojili.

Še preden torej na vrt kaj posadite ali pa posejete, je ključno to, da ugotovite, kakšna je zemlja za vrt oziroma kakšna vrsta tal je značilna na vaši lokaciji. Šele na to lahko izberete ustrezne pripravke za njeno izboljšanje in nato tudi za sajenje.

Najpogostejši tipi zemlje na vrtu

Tla na vrtu so lahko peščena, ilovnata, glinena, kamnita ali pa šotna. Med vsemi je zemlja za vrt, ki je ilovnata, najbolj zračna, voda pa lahko tudi najbolj hitro odteka. Tovrstna tla so za naše okolje precej redka, najdejo pa se zlasti v bližini rek in mest, kjer je voda v preteklosti nanesla mivko in pesek.

Bolj primerna in zaželena zemlja za vrt je tista, ki vključuje ilovnata tla. Tla so v tem primeru težja in hladna. Ko so tla vlažna, se lepijo. Precej drugače pa je seveda v sušnem obdobju, ko so trda in precej zbita. Na sploh pa je takšna zemlja za vrt rodovitna in na njej lahko uspešno uspeva večina rastlin.

Glinena in kamnita tla

Za glinena tla je značilno, da lahko izjemno učinkovito zadržujejo vodo, a niso preveč zračna. Za takšno zemljo za vrt velja, da je težka in zbita ter se počasi ogreva. Težko jo je obdelovati, ker se oprijemlje orodja. Velik delež kamenja ter kremena pa vključuje kamnita zemlja. Njena vrhnja plast je večinoma plitva, zato je skorajda povsem neprimerna za rastline z globokimi koreninami.

Šotna tla

Šotna zemlja za vrt je značilne temno rjave barve, lahko je tudi siva in celo črna. Je gobaste zgradbe. Voda v njej se slabo odvaja. Tla so kiselkasta. Plodnejša za obdelovanje je mlajša rjava šotna zemlja.